Elektrika je postala tako sestavni del našega življenja, da se nam ob nenadnem izpadu električne energije zdi, da je naše življenje zamrznilo in veselimo se, da ga bomo obnovili. Obdaja nas ogromno različnih električnih aparatov, ki so priključeni na domače omrežje bodisi neposredno preko vtičnic bodisi preko
podaljški ali nosilci.
Včasih je treba luč pripeljati v garažo ali drugo gospodarsko poslopje, zamenjati žico ali narediti doma narejen podaljšek. Ali pa morate izračunati največje število naprav, ki jih je mogoče hkrati priključiti na en tee, tako da se žica v njej ne segreje in ne pride do požara zaradi kratkega stika. V takih primerih morate najprej izračunati prečni prerez žic, da se prepričate o varnosti vgrajene napeljave.
Katero žico izbrati?
Ni skrivnost, da ima baker manjšo odpornost kot aluminij, zato če primerjamo bakrene in aluminijaste žice, ki imata enak prerez žice, bo v prvem primeru dovoljena obremenitev nekoliko večja. Bakrena žica je močnejša, mehkejša in se ne zlomina mestih pregiba. Poleg tega je baker manj občutljiv na oksidacijo in korozijo. Edina prednost aluminijaste žice je njena cena, ki je tri ali štirikrat nižja od bakrene.
Izračun preseka žice po moči
Vsaka električna napeljava mora biti primerna za obremenitev, ki je nanjo povezana. Prerez žice se izračuna na podlagi največjega dovoljenega segrevanja tokovnega jedra. Količina ogrevanja je odvisna od moči priključenih električnih naprav. Tako lahko z izračunom največje možne skupne moči naprav v prostoru določite, kakšen naj bo presek žice. V praksi je priročno uporabiti spletni kalkulator ali posebne tabele, ki vsebujejo podatke o dovoljeni tokovni obremenitvi kabla.
Odsek žice, sq.mm |
Bakrena žica (kabel, jedro) |
|||
| Napetost verige, 220 V | Napetost verige, 380 V | |||
| moč, kW | trenutna moč, A | moč, kW | trenutna moč, A | |
1,5 |
4,1 | 19 | 10,5 | 16 |
2,5 |
5,9 | 27 | 16,5 | 25 |
4 |
8,3 | 38 | 19,8 | 30 |
6 |
10,1 | 46 | 26,4 | 40 |
10 |
15,4 | 70 | 33,0 | 50 |
16 |
18,7 | 85 | 49,5 | 75 |
25 |
25,3 | 115 | 59,4 | 90 |
35 |
29,7 | 135 | 75,9 | 115 |
50 |
38,5 |
175 | 95,7 | 145 |
70 |
47,3 | 215 | 118,8 | 180 |
95 |
57,2 | 260 | 145,2 | 220 |
120 |
66,0 | 300 | 171,6 | 260 |
Odsek žice, sq.mm |
Aluminijasta žica (kabel, jedro) |
|||
| Napetost verige, 220 V | Napetost verige, 380 V | |||
| moč. kW | trenutna moč. A | moč. kW | trenutna moč. A | |
2,5 |
4,4 | 20 | 12,5 | 19 |
4 |
6,1 | 28 | 15,1 | 23 |
6 |
7,9 | 36 | 19,8 | 30 |
10 |
11,0 | 50 | 25,7 | 39 |
16 |
13,2 | 60 | 36,3 | 55 |
25 |
18,7 | 85 | 46,2 | 70 |
35 |
22,0 | 100 | 56,1 | 85 |
50 |
29,7 | 135 | 72,6 | 110 |
70 |
36,3 | 165 | 92,4 | 140 |
95 |
44,0 | 200 |
112,2 |
170 |
120 |
50,6 | 230 | 132,0 | 200 |
Kako preveriti velikost žice?
Ker imajo žice najpogosteje okrogel prečni prerez, se površina reza izračuna po formuli:
S=π x d²/4 ali S=0,8 x d², kjer je
S površina prečnega prereza jedra v mm.sq.;
π - 3, 14; d - premer jedra v mm.
Predpostavimo, da je premer žice 1,3 mm. Potem je S=0,8 • 1. 3²=0,8 • 1. 3 x 1. 3=1,352 mm2
Če je žica sestavljena iz več jeder, se prerez enega jedra upošteva in pomnoži z njihovim skupnim številom v svežnju. Premer se običajno meri s čeljustjo, če pa ni na voljo, potem bo šlo za navadno ravnilo. V tem primeru se na svinčnik tesno navije približno 10-15 zavojev, dolžina navitja se izmeri z ravnilom in nastala vrednost se deli s številom zavojev.
Pri vseh električnih delih se morate spomniti, da elektrika ne prenaša malomarnega ravnanja in ne odpušča napak. Električna varnost in zanesljivost - to je tisto, za kar si morate vedno prizadevati, ko opravljate kakršna koli dela z električno napeljavo v stanovanju, na podeželju ali v hiši.
